21. 11. 2022

Na podlagi 135. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in 142. člena Zakona o dohodnini so šolski skladi oziroma skladi vrtcev uvrščeni na seznam upravičencev do donacij za leto 2022.

Zavezanci so že začeli oddajati zahtevke za namenitev dela dohodnine šolskim skladom oziroma skladom vrtcev. Pri tem opozarjamo, naj zavezanci uporabljajo nov obrazec, na katerem so navedene rubrike za dodelitev donacije šolskemu skladu oziroma skladu vrtca. Pri tem naj v obrazec napišejo cel naziv upravičenca, ki mu želijo nameniti del dohodnine donacije (kar je zlasti pomembno v primeru, če ima šola/vrtec več skladov).

Naj spomnimo, da se posameznemu šolskemu skladu oziroma skladu vrtca lahko nameni največ do 0,3% odmerjene dohodnine. Ostalim upravičencem, kot npr. društvom, klubom, dobrodelnim ali drugim nevladnim organizacijam pa lahko posamezniki namenijo do 1% svoje dohodnine (na primer: zavezanec lahko nameni trem različnim šolskim skladom, vsakemu po 0,3 % in še 0,1 % drugemu upravičencu).

Vsem zavezancem, ki želijo nameniti del dohodnine za donacije, priporočamo elektronsko oddajo obrazca preko sistema eDavki ali mobilne aplikacije eDavki. Za več informacij smo vam seveda na voljo tudi mi.

VIR: Finančna uprava Republike Slovenije

The post Donacije dohodnine appeared first on Hera d.o.o..

Vlada je sprejela Predlog zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva (predlog zakona), ki poleg že sprejetih vladnih ukrepov za blažitev draginje predvideva energetski dodatek za ublažitev vpliva draginje na najranljivejše prebivalce. Energetski dodatek v višini 200 evrov bodo prejeli prejemniki denarne socialne pomoči (DSP) in varstvenega dodatka (VD) ter invalidi.

Za izplačilo enkratnega energetskega dodatka ne bo treba vložiti vloge. Prvo izplačilo energetskega dodatka za prejemnike DSP oziroma VD bo predvidoma izplačano meseca novembra 2022. Skupne finančne posledice predloga ukrepov se ocenjujejo na približno 35 milijonov evrov.

Izplačilo energetskega dodatka za prejemnike DSP in VD

Dodatek bi prejelo približno 63.000 posameznikov in družin. Višina energetskega dodatka znaša:

• 200 eurov za samske osebe,
• 200 eurov za družine z enim staršem, povečan za 118 eurov za vsakega otroka ali za 59 eurov, če je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo,
• 314 eurov za dvostarševske družine, povečan za 118 eurov za vsakega otroka ali za 59 eurov, če je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo,
• 314 eurov za pare brez otrok.

Izjeme na področju socialno varstvenih prejemkov

Z namenom razširitve kroga upravičencev do energetskega dodatka se za vloge za DSP oziroma VD, vložene v obdobju od meseca novembra 2022 do marca 2023, predlaga tudi izjeme na področju socialno varstvenih prejemkov, in sicer spregled premoženja, razen prihrankov in vrednostnih papirjev.

Izplačilo energetskega dodatka za invalide

Upravičeni do energetskega dodatka so upravičenci do nadomestila za invalidnost po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, upravičenci, ki imajo pravnomočno odločbo o nezaposljivosti zaradi invalidnosti po 34. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov in so upravičeni do DSP oziroma VD po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke, upravičenci, ki so vključeni v proces zaposlitvene rehabilitacije in prejemajo prejemke iz naslova zaposlitvene rehabilitacije po četrti alineji prvega odstavka 17. člena ZZRZI in so upravičeni do DSP, upravičenci po Zakonu o vojnih invalidih, ki prejemajo družinski dodatek kot edini prejemek in upravičenci, invalidi I. kategorije po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki nimajo pravice do invalidske pokojnine.

Po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov ima pravico do nadomestila za invalidnost približno 7.400 oseb, po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov približno 5.000 upravičencev, po ZPIZ-2 1000 upravičencev in po Zakonu o vojnih invalidih največ 100 upravičencev, skupaj 13.500 invalidov.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Vir: Računovodja.com

The post Energetski dodatek za najranljivejše appeared first on Hera d.o.o..

Vlada Republike Slovenije je določila besedili predloga novel Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) in Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A), s katerima želi v slovenski pravni red prenesti določila dveh evropskih direktiv.

Noveli urejata področja avtorske in sorodnih pravic na enotnem digitalnem trgu ter pravila izvrševanja tovrstnih pravic za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in določene prenose televizijskih ter radijskih programov. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah določa pravice avtorjev, Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic pa določa, kako te pravice avtorji uveljavljajo. Spremembe obeh zakonov bodo prispevale k boljšemu delovanju notranjega digitalnega trga, zagotavljale visoko stopnjo varstva imetnikov avtorskih pravic, lajšale ureditev tovrstnih pravic ter vzpostavile okvir za uporabo avtorskih in drugih varovanih del s strani različnih uporabnikov.

Ker je rok za prenos obeh direktiv v pravni red RS potekel že junija 2021, Slovenija pa je uspela podaljšati rok za sprejetje zakona v Državnem zboru do 19. oktobra 2022, vlada predlaga sprejem zakonov po nujnem postopku.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino sta opravila zelo široko javno razpravo, saj sta bila predloga novel dvakrat v javni obravnavi in trikrat v medresorskem usklajevanju. Predlagani noveli se zaradi izčrpanih možnosti iskanja skupnih kompromisnih rešitev osredotočata predvsem na prenos vseh določb obeh evropskih direktiv.

Glavne rešitve predlagane novele Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I)

Z novelo Zakona o avtorski in sorodnih pravicah se urejajo predvsem tri področja: nekatere dodatne omejitve pravic avtorjev, boljše licenciranje oziroma širši dostop do vsebin na spletu ter pravično plačilo avtorjem in izvajalcem. Zaradi javnega interesa bodo po novem določene organizacije lahko v določenih primerih uporabljale dela brez dovoljenja avtorja in brez plačila. Torej, to bo mogoče za besedilno in podatkovno rudarjenje, ohranjanje kulturne dediščine, uporabo del izven pravnega prometa, torej tistih del, ki jih ni mogoče kupiti v prosti prodaji, ter pri znanstvenem raziskovanju. To sicer ne velja pri omejitvi za ponazoritev pri poučevanju v digitalnem okolju, kjer bodo avtorji prejeli nadomestilo.

Z novelo vlada omogoča tudi alternativno reševanje sporov in določa novi pravici založnika medijskih publikacij, kar bo izboljšalo položaj založnikov. Novela ZASP-I ureja tudi obveznosti ponudnikov vsebin za tako imenovano priobčitev javnosti oziroma storitve deljenja vsebin na spletu na platformah.

Pomembna novost novele ZASP-I je tudi ureditev pravičnega plačila avtorjem in izvajalcem v pogodbah za izkoriščanje njihovih del oziroma izvedb, dodatna nadomestila pa so predvidena tudi za avdiovizualni sektor, pri čemer bodo nadomestila po novem prejemali tudi filmski igralci in filmski producenti, kar bo izboljšalo položaj ustvarjalcev v tem sektorju. Nenazadnje vlada izboljšuje tudi določbe o evidenci dohodka ter obveznosti poročanja avtorju in izvajalcu o ustvarjenem prihodku ter spremembah pogodb, ki določajo uporabo njihovih del.

Glavne rešitve predlagane novele Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP-A)

Novela ZKUASP-A določa obvezno izvrševanje avtorske pravice le preko kolektivnih organizacij za vse oblike ponovnega prenosa prvotnega radiotelevizijskega signala (retransmisija), ne le za kabelsko retransmisijo (kot je to urejeno sedaj), kar pomembno olajšuje uveljavljanje pravic avtorjem del. Kolektivno upravljanje bo obvezno tudi v primeru nadomestil za uporabo avdio-vizualnih del, razen pri pravici filmskega producenta v primeru predvajanja avdiovizualnega dela v kinematografih, in če bo avdiovizualno delo predvajala RTV organizacija s svojimi RTV signali.

Avtor bo po novem upravičen tudi do primernega deleža prihodka, ki ga prejme založnik medijske publikacije v primeru uporabe spletnih člankov časopisnih hiš s strani drugih spletnih ponudnikov, ki zbirajo novice. Novela predvideva enakopravno delilno razmerje, in sicer 50 % nadomestila dobi avtor, 50 % nadomestila pa dobi založnik medijske publikacije.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Vir: Računovodja.com

The post Predlog sprememb avtorske zakonodaje appeared first on Hera d.o.o..