Spremembe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A)
V Uradnem listu RS, št. 50/2023 z dne 5.5.2023 je objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi, to je od 20. novembra 2023 dalje. Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06). Obveznost elektronskega vodenja evidenc iz novega 19.a člena zakona se uporablja za prekrške, storjene po uveljavitvi tega zakona.
Dopolnitev definicija delavca. Kot delavec se šteje tudi delavec, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.
Usklajuje se rok za posredovanje podatkov ZZZS in določa, da delodajalec podatke iz evidence o zaposlenih delavcih posreduje Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najpozneje pred začetkom opravljanja dela. Če delavec tega dne iz opravičljivih razlogov ne začne z delom, delodajalec podatke posreduje najpozneje tistega dne, ki je kot dan nastopa dela dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Podatke delodajalec sporoči ob prijavi v zavarovanje na predpisanih obrazcih.
Bistveno se širi nabor podatkov, ki jih vpisuje v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca. Poleg do sedanjih podatkov je treba voditi tudi čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela, izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom, opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo), opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa. Delodajalec, ki evidence o izrabi delovnega časa ne vodi elektronsko, podatek iz 12. točke 1. odstavka 18. člena (tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa) vpisuje tedensko.
Nadalje določena je obveznost delodajalca, da delavcu zagotavlja vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa, ki se nanašajo nanj. Delodajalec delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne. Pisno obvestilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Delavec lahko od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. Za obveznost seznanitve iz prejšnjega stavka se šteje tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec.
Dopolnitev zakona vsebuje tudi obveznost, da delodajalec evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki, hrani na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela delavca.
Sprememba in dopolnitev zakona določa uvedbo elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa za delodajalce, ki jim bo izrečena globa zaradi kršitev določb delovnega časa po ZDR-1 ali zaradi vodenja evidenc po ZEPDSV ter možnost, da predlog za obveznost vodenja evidence o izrabi delovnega časa podajo delavci (preko sindikata pri delodajalcu, če ta ni organiziran pa preko sveta delavca ali delavskega zaupnika) po predpisanem postopku. Če delodajalec predlog zavrne, mora svojo odločitev pisno utemeljiti, o zavrnitvi predloga pa hkrati obvestiti tudi inšpektorat za delo. Predlog se lahko znova poda po preteku enega leta od pisne utemeljitve zavrnitve predloga. Delodajalec, ki ugodi predlogu za uvedbo elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa, mora začeti voditi evidenco o izrabi delovnega časa elektronsko v treh mesecih od poteka roka iz prvega odstavka 19. b člena.
Sprememba in dopolnitev zakona določa tudi obveznost obveščanja in seznanitev delavca o podatkih iz evidence. Za izpolnitev obveznosti podaje pisnega obvestila o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec iz četrtega odstavka 19. člena tega zakona se šteje tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec. Delavec neposredni elektronski dostop uresničuje brez prisotnosti delodajalca
Glede na spremembe in dopolnitve zakona pa le ta obsega tudi novo določitev glob za prekrške in novo določene prekrške, tako v zvezi z vodenjem evidenc kot v zvezi z elektronskim načinom vodenja evidence o izrabi delovnega časa.
VIR: ZDRUŽENJE DELODAJALCEV SLOVENIJE
